Zgodovina

1825-1914

• Leta 1825 ustanovitev industrije kovanih bakrenih izdelkov.
• Postopno širjenje proizvodnega programa izdelkov in polizdelkov iz bakra, medenine ter brona.

1915-1945

• Po popolnem zastoju obratovanja med prvo svetovno vojno sledi ponovno širjenje dejavnosti na področju valjanih izdelkov ter žic iz bakra, medenine in brona.

1946-1952

• Zadnje obdobje izključne proizvodnje bakrenih in medeninastih izdelkov.

1952-1960

• Postopna preusmeritev proizvodnje s predelave bakra na predelavo aluminija zaradi rasti porabe aluminija in ocen o njegovi perspektivnosti. K preusmeritvi je pripomogla tudi zgraditev tovarne aluminija v Kidričevem.

1961-1965

• Prenova in posodobitev stiskalniškega obrata ter žičarne
• Vključevanje v mednarodno okolje ter v tehnološki vrh panoge.

1966-1970

• Prenova in posodobitev valjarne. Povečanje proizvodnje s 17.000 na 30.000 ton izdelkov letno.

1971-1980

• Postavitev obrata za izdelavo in oplemenitenje folij.
• Gradnja nove hale za izdelavo stiskanih izdelkov.
• Uvedba novega postopka elektrolitske oksidacije.
• Posodobitev izdelave žičnih izdelkov in začete izdelave varilnih materialov.
• Povečanje proizvodnje na 40.000 ton letno.

1976-1992

• Obdobje formalne združitve s sosednjo družbo TALUM, Kidričevo, v organizacijo UNIAL. Od takrat pa vse do danes tesno sodelovanje, ki se odraža v dolgoročnem dogovoru za 40,000 t aluminijskih bram in drogov.

1981-1990

• Namestitev dveh hladnih kvarto-valjarn.
• Gradnja nove dvorane za finalizacijo aluminija.
• Prenova in posodobitev livarne z ureditvijo ustrezne površinske in toplotne obdelave ulitkov.
• Priprave na uvedbo sodobne tehnologije za izdelavo visoko kakovostnih stiskanih in vlečenih izdelkov.

1991-1995

• Na področju valjarništva prestrukturiranje programa v izdelavo zahtevnejših izdelkov (rondel, rebrastih pločevin) in s tem zadovoljitev potreb na novih področjih. Podjetje postane pretežno izvozno usmerjeno, saj na tuje trge proda 80 % svoje proizvodnje. Impol začne ustanavljati družbe v tujini in postane mednarodno podjetje.
• Naložba v posodobitev stiskalniškega programa z namenom izboljšanja ponudbe na področju stiskanih in vlečenih palic ter cevi.
• Pridobitev standarda ISO 9001 v letu 1992 potrdi način poslovanja v skladu z najvišjimi zahtevami mednarodnega okolja. Leta 1995 ponovna potrditev in nadaljevanje prizadevanj za celovito obvladovanje kakovosti.

1996-1999

• Posodobitev izdelave stiskanih izdelkov (profili, palice, cevi).
• Izločitev programov, ki niso neposredno pomembni za osrednjo metalurško dejavnost.
• Začetek uvajanja zahtevnih okoljevarstvenih standardov.
• Povečanje proizvodnje na 60.000 ton.
• Uvedba novega strateškega načina vodenja podjetja ter preoblikovanje v delniško družbo.

2000

• Pridobitev certifikata za sistem ravnanja z okoljem ISO 14001.
• V Impolu je zaposlenih 800 visoko strokovnih delavcev, ki izdelajo in prodajo več kot 70.000 ton izdelkov.
• Naši najpomembnejši trgi so: Nemčija, Italija, ZDA, Madžarska, Belgija, Nizozemska, latinsko ameriške države, Francija, Avstralija in Slovenija. Letni promet je prek 150 milijonov ameriških dolarjev.

2001

• Definirana je popolnoma nova strategija tržnega pozicioniranja do leta 2005 . Prvič v zgodovini Impola igrajo pomembno vlogo pri rasti družbe ekspanzija in prevzemi. V okviru same strategije so zeleno luč dobile številne investicije: modernizacija livarne z novimi kapacitetami, popolnoma nov folijski obrat, nova stiskalnica za palice in profile iz trdih zlitin.
• Impol proda preko 80.000 ton izdelkov; promet znaša že 191 mio dolarjev.

2002

• Dobiček je praktično enak tistemu iz predhodnega leta in je znašal 1,0 milijarde tolarjev. Doseženi dobiček je realna osnova, na kateri Impol temelji svoj nadaljnji razvoj.
• Impol je v letu 2002 deloval v izrazito turbulentnem okolju, ki je bilo več kot pol leta recesijsko.
• Nekatere spremembe je povzročil tudi sam, druge - predvsem tiste težje obvladljive - pa okolje.
• Impol je v letu 2002 z nakupom 70% delnic družbe Impol Seval a.d., Sevojno, Srbija, razširil svoj predmet poslovanja v mednarodno okolje in tako zastavil širitev na trge, na katerih do takrat ni bil prisoten.
• Leto 2002 je bilo prelomno še zaradi drugih razvojnih usmeritev v Impolu: zaključevanje modernizacije stiskalništva ter z začetek zadnje faze modernizacije valjarništva v povezavi z nakupom Impol Sevala je dokončno izoblikoval program zahtevnejših valjarniških in stiskalniških proizvodnih programov. Tržne možnosti Impola so se z ohranjanjem diverzifikacije proizvodnih programov povečale.
• Še naprej smo posvečali pozornost kakovosti - tako smo obnovili certifikat sistema nadzora kakovosti z verzijo ISO 9001:2000. Kot nadgradnjo pa smo zastavili osnove za pridobivanje certifikata sistema kakovosti v avtomobilski industriji ISO/TS 16949.
• Impol se zaveda, da pomembno vpliva na okolje. V skladu s sistemom okoljskega standarda ISO:14001 preprečuje, da bi s škodljivimi emisijami v okolje nanj deloval škodljivo.
• Impol je prejel priznanje RS za poslovno odličnost za leto 2002, kar po mnenju presojevalcev kaže na njegovo priznanju ustrezno organiziranost vseh poslovnih procesov.

2003

• V letu 2003 je skupina Impol predelala in prodala več kot sto tisoč ton aluminijastih izdelkov.
• To je bilo leto največjih naložb doslej – za prestrukturiranje programa valjarništva smo namenili 48 milijonov evrov.
• Na natečaju za priznanje Republike Slovenije za poslovno odličnost se je Impol, d. d., uvrstil v najožji krog štirih poslovno odličnih podjetij v državi.
• Evropski patentni urad je zaščitil Impolovo zlitino D90.
• Na lestvici največjih slovenskih izvoznikov je bil Impol, d. d., v letu 2003 tretji največji izvoznik v države Evropske unije in deveti največji čisti izvoznik.
• V letu 2003 smo uspešno izvedli potrebne dejavnosti za pridobitev standarda kakovosti za avtomobilsko industrijo ISO TS 16964, kot nadgradnjo standarda

2004

• Leta 2003 je skupina Impol prvič presegla številko sto tisoč ton predelanega in prodanega aluminija – v letu 2004 ga je predelala in prodala že 122.233 ton.
• Pet let pred tem, leta 1999, ga je predelala približno pol manj – 64.040 ton.
• Impol, d. d., je bil v letu 2004 šesti največji slovenski izvoznik v države Evropske unije.
• Leto 2004 je bilo za Impol, d. d., leto uvajanja novih tehnologij in optimiranja proizvodnje v valjarništvu in stiskalništvu. Delež valjanih izdelkov pa dosega delež 60 odstotkov celotne proizvodnje.
• Impol je bil uvrščen med tri finaliste za priznanje Republike Slovenije za poslovno odličnost in prejel posebni priznanji za napredek pri uvajanju metode poslovne odličnosti.
• Leta 2004 sta proizvodna procesa livarna in cevarna ter podporni procesi osvojili certifikat ISO TS 16949 s posebnimi zahtevami za uporabo standarda ISO 9001 za serijsko proizvodnjo in proizvodnjo nadomestnih delov v avtomobilski industriji.
• Impol uspešno razvija lastno raziskovalno dejavnost – leta 2004 je 18 raziskovalcev pripravilo 40 razvojno-raziskovalnih nalog.
• Impol je znova potrdil svojo ekološko ozaveščenost tudi pri porabi virov. Poraba tehnološke vode se je leta 2004 v primerjavi z letom pred tem zmanjšala kar za 52 odstotkov oziroma za 387 tisoč kubičnih metrov.
• Leta 2004 je Impol končal priprave na procesno organiziranost družbe.

2005

• Impol je leta 2005 proslavil 180 let nepretrganega delovanja kot organizirana družba.
• Leta 2005 je bila skupina Impol po celotnem izvozu sedmi največji slovenski izvoznik oziroma največji izvoznik v Podravski regiji. Skupina Impol je bila tudi četrti največji izvoznik v EU.
• Leta 2005 smo predelali in prodali 139.769 ton aluminijastih izdelkov.
• Prodaja izdelkov skupine Impol je bila po količini za 14 odstotkov večja kot leto pred tem.
• Leta 2005 smo v strukturi proizvodnje povečali predvsem delež folij, ki so najzahtevnejši valjani izdelek.
• Leta 2005 je sistem Impol nadaljeval naložbeni ciklus, ki omogoča nadaljnjo konkurenčnost na globalnem trgu. Njihova intenzivnost je bila manjša, kot leto pred tem, vendar še vedno zelo visoka. Naložbe so skupno znašale skoraj sedem milijard tolarjev.
• V Impolu skrbimo za ohranjanje naravnih virov. Naložbe v nove tehnologije zato niso namenjene le povečevanju produktivnosti, ampak tudi zmanjševanju vplivov na okolje.
• Varovanje okolja in zdravja zaposlenih stalno preverjamo in izboljšujemo s sistemoma ISO 14001 in OHSAS 18001.
• Aprila 2005 je bila opravljena reorganizacija proizvodnih programov z delitvijo na divizijo valjanih in divizijo stiskanih programov, da bi tehnično-razvojno izboljšali proizvodni proces.
• Leta 2005 Impol ni širil svoje dejavnosti na nova področja, ker je namenjal vso pozornost izboljševanju in modernizaciji ter čim boljši izrabi obstoječih zmogljivosti, hkrati pa je prestrukturiral in specializiral proizvodne programe. V Sloveniji je opuščal programe proizvodnje izdelkov z nizko dodano vrednostjo.
• Inventivnost je vse pomembnejša vrednota. Kar 266 zaposlenih je pripravilo več kot 170 koristnih predlogov.

2006

• V hčerinski družbi Impol Seval, a. d., v Srbiji smo tehnično in tehnološko posodobili proizvodno opremo za program valjarništva in livarstva.
• V letu 2006 je skupina Impol presegla 400 milijonov evrov letne realizacije.
• Na lestvici največjih slovenskih izvoznikov leta 2006 se je skupina Impol uvrstila na šesto mesto, po prodaji v Evropsko unijo pa na tretje. Vrednost izvoza je bila 378 milijonov evrov.
• V letu 2006 smo se po finančnih prihodkih gospodarskih družb v Republiki Sloveniji uvrstili na 13., po številu zaposlenih pa na 40. mesto.
• V raziskave in razvoj smo v skupini Impol leta 2006 vložili 2,7 milijona evrov.
• V družbi Impol, d. d., smo pripravili program notranje reorganizacije družbe kot holdinško-koncernsko povezavo družb. Posamezne poslovne dejavnosti smo organizirali v petih novih hčerinskih družbah, ki so povezane v skupino Impol. Temeljni cilj reorganizacije je bil povečanje dodane vrednosti v celotni skupini Impol in tudi povečanje njene dobičkonosnosti.

2007

• Dogodek, ki je najbolj dolgoročno vplival na poslovanje skupine Impol (v nadaljevanju Impol), se je zgodil oktobra, ko je družba Impol 2000, d. d., dokupila še 45 odstotkov delnic Impola, d. d., in tako s skupno 94 odstotki delnic postala obvladujoča družba v skupini. Skupina Impol se je povečala za dve družbi, Impol, d. d., pa je v skupini postal ena od odvisnih družb.
• Impol je prvič v svojem delovanju dosegel pol milijarde evrov realizacije.
• Količinski obseg proizvodnje je presegel 160.000 ton izdelkov, letni prirast pa je bil 11-odstoten.
• Impol je bil leta 2007 po deležu podjetij v celotnem slovenskem izvozu na petem mestu.
• Od 1. 1. 2007 deluje Impol s spremenjeno organiziranostjo. Večina podpornih dejavnosti deluje pogodbeno, v tako imenovanem outsourcingu, vsak proizvodni program pa je organiziran v posebni družbi kot predelovalna dejavnost.
• Prodaja aluminijskih izdelkov sestavlja 98 odstotkov vse prodaje v skupini Impol.

2008

• Po napovedih je leto 2008 le prvo leto gospodarske krize, ki pa se je začelo v ozračju relativno visoke stopnje rasti, se na začetku drugega polletja prevesilo v upočasnitev in v zadnjem trimesečju v izredno močno nazadovanje. Prišlo je do močnega padca povpraševanja. To se najbolj odraža na gibanju cen aluminija na Londonski borzi kovin (LME).
• Kljub izjemnemu padcu cen aluminija je bila tržna realizacija v celotni skupini Impol dosežena, in sicer znaša 446 milijonov evrov, kar je blizu ravni, doseženi v predhodnem letu.
• Skupina Impol je bila v letu 2008 peti največji slovenski izvoznik.
• Količinski obseg proizvodnje se je zaradi tržnih razmer zmanjšal za tri odstotke, za toliko pa je bil tudi manjši od načrtovanega.
• Nadaljevala se je tudi notranja lastniška konsolidacija in izvedla se je statusna sprememba v odvisnih družbah v skupini z namenom racionalizacije procesa upravljanja (ker je Impol 2000, d. d., pridobil 97,5-odstotni lastniški delež v družbi Impol, d. d., je bila sprejeta odločitev, da se status Impola, d. d., delniške družbe, spremeni v d. o. o., družbo z omejeno odgovornostjo).
• Uprava družbe Impol 2000, ki je krovna družba skupine Impol, je postala tričlanska. 

2009

• Napovedi, da je bilo leto 2008 le prvo leto gospodarske krize, so se izkazale za točne. Še posebej to velja za prvih osem mesecev poslovanja v letu 2009. To se je najbolj neposredno odražalo na gibanju cen aluminija na londonski borzi (LME).
• Skupina Impol še naprej ostaja med deseterico največjih slovenskih izvoznikov in v dvajseterici največjih slovenskih podjetij.
• Zaradi splošne krize, ki ima izvor in tudi največje posledice na obstoječem finančnem sistemu se pojavljajo težave na področju zavarovanj nabavnih cen surovine in terjatev do kupcev.
• Financiranje procesa delovanja in razvoja je bilo zelo zahtevno in zato je bilo treba delovati z oblikovanjem denarnih rezerv, ki so omogočale nemotenost poslovanja.
• Proizvodnja in prodaja sta se fizično preusmerili na aluminijske valjane proizvode, na področju stiskanih pa so se pojavljale motnje.

2010

• Na trgih, ki so bili med krizo močno prizadeti, se je v letu 2010 situacija normalizirala in skupina Impol jih je uspela povrniti na stanja, ki jih je dosegala že v letu 2007.
• Impol se je priključil deseterici največjih slovenskih mednarodnih podjetij, ki imajo sedež v Sloveniji.
• Količinski in vrednostni obseg proizvodnje in prodaje se je ponovno povzpel na načrtovanega in je že skoraj dosegel rekordni obseg iz leta 2007.
• Z dokončanjem naložbe v stiskalniško linijo je Impol pridobil nove kapacitete in na osnovi tega načrtujemo povečanje obsega poslovanja  v naslednjem letu za vsaj 10.000 ton.
• Z dograditvijo sončne elektrarne (1MW) Impol izkazuje skrb za okolje in nadomešča del porabljene energije na okolju prijazen način.
• Z začetkom prenove livarniških kapacitet so se začele pripravljati možnosti za prihodnje varnejše oskrbovanje z ustreznimi vhodnimi surovinami z ustrezno kakovostjo in obliko.
• Proizvodnja in prodaja sta se zaradi večjega povpraševanja povečali predvsem na področju pločevin, trakov in palic; ta področja so tudi največ prispevala k skupnemu poslovnemu uspehu Impola.